V mesecu maju se srečavamo k šmarnicam. Zbrali smo se v Marijini cerkvi na Benediktinskem trgu, kjer nam je Hermann Kelich obrazložil pomen šmarnic ter in nas spomnil na posebnost stvarstva. Šmarnice smo zaključili s Frančiškovo Sončno pesmijo.

V postnem času se dijaki Slomškovega doma vsako leto odpravimo na križev pot.

Tokrat smo šli na Gospo Sveto, kjer sta nas že pričakovala samostanski župnik Josef-Klaus Donko ter diakon Hermann Kelich. Pripovedovala stan nam o zgodovinskem pomenu Gospe svete ter nam pokazala posebnosti cerkve. Nato smo si vzeli čas za križev pot, ki ga je oblikoval umetnik Karl Vouk, in razmišljali o pomenu postaj. Niso nas greli samo topli sončni žarki, temveč tudi globoke misli naših sošolk in sošolcev.

Pust, pust, je masten okoli ust…

Tolpa dijakov se je zbrala v telovadnici, da bi zabavno praznovala pust. Šeme je čakala glasba in razne igre, pri katerih so morali pokazati svoje spretnosti in tako zbirali točke. Najboljše tri skupine so prejele lepe nagrade. Za perfekten večer pa je poskrbel velik pladenj krofov.

Prijeten in zabaven popoldan so doživeli dijakinje in dijaki doma pri bowlingu v CineCity. Eni bolj spretni, drugi manj so tekmovali v treh skupinah. Včasih je krogla kar pošteno zgrešila kegljišče, včasih pa je uspel tudi kakšen strike. Na vsak način bo treba takšen popoldan spet kdaj ponoviti.

V mirnem vzdušju smo se zbrali v kapeli, kjer smo obhajali besedno bogoslužje ob svečnici. Zavedno smo prižgali sveče in ob besedilih začutili, kako močna je lahko svetloba sveč. Biti luč za druge pomeni raznašati svetlobo, toplino, veselje in ljubezen med soljudi.

Zaključno smo prejeli tudi Blažev žegen.

Za razvedrilo so dijaki in dijakinje Slomškovega doma šli drsat. Lovili so se po drsališču, poskušali razne akrobatske figure, tekmovali v spretnostnih igrah in se merili v hitrosti.

Nedvomno je bil lušten popoldan in vsi so se lahko sproščeno zabavali.